Množica tekstilij: kjer se funkcionalnost sreča z (ne)udobjem

V času ekstremnega poskoka v raznolikosti tekstilij, ki jih srečujemo na tržišču kaj kmalu pozabimo na njihovo funkcionalnost, kje šele ostaja udobje. Če izhajamo iz dejstva, da se je človek prvotno začel oblačiti zaradi zaščite pred mrazom, vetrom in soncem, je dandanes to dejstvo nekje v podzavesti ljudi le delno prisotno. Danes se ljudje oblačijo prioritetno glede na modne smernice, ki narekujejo tako modele, materiale in ne nazadnje tudi barve. Vprašanje ali nam takšne tekstilije nudijo zahtevano funkcionalnost za opravljanje naših vsakodnevnih opravil in se v slednjih počutimo tudi udobno, ostaja neodgovorjeno oz. bi vsak posameznik odgovoril drugače.

Temu pa ni tako, ko se uporabnik znajde v okolju, ki nanj deluje obremenilno, mu je škodljivo za zdravje ali pa je takšno okolje zanj lahko tudi smrtno nevarno. Odpadejo modne smernice in se pri izbiri usmerjamo v funkcionalnost z zaščito, ki mora nujno biti različna glede na vrsto in intenziteto vplivov iz okolja. Takšne primere najdemo v različnih delovnih okoljih, kjer je od vrste in intenzitete dela odvisno tudi udobje posameznika, ter posledično tudi njegova sposobnost opravljanja dela.

Kako zagotoviti optimalno udobje posamezniku med opravljanjem različno intenzivnega dela bi seveda morali poznati proizvajalci tekstilij, vendar žal praksa velikokrat kaže drugače. Razvijajo se vrhunski funkcionalni tekstilni materiali, ločeno, velikokrat brez poznavanja termoregulacijskih odzivov ljudi kot končnih uporabnikov. Testni laboratoriji, kjer se sooblikujejo raziskovalnimi projekti s področja tekstilstva in fiziologije nudijo dovolj tehtne informacije za proizvajalce tekstilij (predvsem iz primerov razvoja zaščitnih vojaških, gasilskih in športnih oblačilnih sistemov), katere končnemu uporabniku lahko zagotavljajo večje udobje ob istočasno predpisanem protokolu intermitentnega dela.