| 17:00 | Miklošičeva dvorana UM

Velike naprave za majhne delce

Samo Korpar | Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo UM; Inštitut Jožef Stefan

  • fizika

  • Kam je izginila antimaterija po velikem poku?
  • Kaj sestavlja vecino snovi v vesolju?
  • Kako se raziskave v eksperimentalni fiziki osnovnih delcev poznajo v vsakdanjem zivljenju?

Standardni model osnovnih delcev in njihovih interakcij je teorija, ki opisuje pojave v svetu osnovnih gradnikov narave. Natančne napovedi teorije se dobro ujemajo z rezultati eksperimentov, ki potekajo na pospeševalnikih, kjer te delce ustvarjamo in opazujemo njihove razpade. Kjub dobremu ujemanju pa teorija ni popolna, saj ostaja še kar nekaj odprtih vprašanj. äe vedno čakamo na odkritje Higgsovega bozona, odgovornega za maso delcev, ki ga trenutno iščejo eksperimenti na velikem hadronskem trkalniku v centru CERN v éenevi. Kako v model vkljuciti gravitacijo? Tu so še odprta vprašanja iz kozmologije o prevladi materije nad antimaterijo in o neznani temni snovi v vesolju. V želji, da najdemo odgovore na vsaj nekaj od teh vprašanj, gradimo nov pospeševalnik SuperKEKB v raziskovalnem centru KEK v Cukubi na Japonskem. Načrtujemo tudi nov spektrometer Belle II, s katerim bomo lahko opazovali veliko število delcev, ki nastanejo pri trkih elektronov in pozitronov. To bo omogočilo študij redkih pojavov, kjer bomo pri morebitnih odstopanjih od napovedi Standardnega modela preverjali nove teorije. V seminarju si bomo pogledali nekaj zanimivih rezultatov meritev s spektrometrom Belle, pospeševalnik SuperKEKB in detektor Belle II. Govorili bomo o razvoju novih detekcijskih metod, ki jih bomo potrebovali pri meritvah, ter o njihovi potencialni uporabi v medicinskem slikanju.

Samo Korpar

Samo Korpar
Samo Korpar je izredni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo univerze v Mariboru, kjer predava fiziko, in raziskovalni sodelavec Instituta Jožef Stefan v Ljubljani. Rojen je bil na Ptuju. Študiral je v Ljubljani na Fakulteti za matematiko in fiziko, kjer je doktoriral na področju eksperimentalne fizike osnovnih delcev. Za doktorsko delo je leta 2000 prejel priznanje Zlati znak Jožefa Stefana. Kot član mednarodnih raziskovalnih skupin HERA-B (DESY, Hamburg), Belle in Belle II (obe KEK, Cukuba), se ukvarja z raziskovanjem redkih pojavov pri razpadih mezonov B in D in z razvojem detekcijskih metod za identifikacijo delcev. Vodil je izgradnjo števca posameznih fotonov v detektorju obročev »erenkova pri spektrometru HERA-B. Sedaj je koordinator sistema za identifikacijo delcev pri spektrometru Belle II. Raziskuje tudi možnost uporabe razvitih metod na področjih okoljske in medicinske fizike. Skupaj s sodelavci je objavil več kot 300 znanstvenih del, kot predavatelj in organizator eksperimentalnih vaj sodeloval na večih mednarodnih šolah o instrumentaciji v fiziki osnovnih delcev in gostoval na institutih DESY v Hamburgu, KEK v Cukubi in Univerzi v Nagoji. Je del ekipe, ki je pomembno prispevala k potrditvi teorije, za katero so dobili japonski znanstveniki Nobelovo nagrado za fiziko.