Iz sedanje krize izobilja – z inovacijo navad ali propadom civilizacije

Sedanja družbeno-gospodarska, ne le finančna kriza, je nastala in se pojavila v tehnološko najbolj naprednih in podjetnih predelih sveta. Tako tehnološke inovacije ne nudijo poti iz krize brez inovacij navad. Niti jih ne nudi dosedanje podjetništvo. Blaginjo so ustvarile na osnovi pristranskega obnašanja, ki je uničilo naravne pogoje za preživetje človeštva in omogočile 85% človeštva manj kot 6 USD/dan. Navade izobilja so vedno v zgodovini uničile družbo, ker izobilje uniči ambicijo trdo delati, zato da bi imeli (še) več, saj imamo vse, kar štejemo za potrebno. Ljudje ne moremo živeti brez zdrave narave, a narava zmore živeti brez ljudi, ki so ena od zvrsti živih bitij in to najbolj uničevalna. Zato je potrebna nova družbeno-ekonomska ureditev. Dosedanji pristranski neo-liberalizem je vzrok za sedanje probleme, zato jih ne more rešiti. Proizvodnja vse več in več ni možna. V naši zasnovi alternative so:

Varčevalna in ‘zelena’ družba, ki dodaja zadostnost učinkovitosti in uspešnosti, da nadomesti požrešnost z resničnimi potrebami. Inovacije vseh tipov, ne le tehnično-tehnološke, podpirajo tako preusmeritev. Resnični trg namesto navideznega iz sedanje globalne prakse, polne enostranskih monopolov. Podjetja in druge organizacije so orodja deležnikov, ki so osebno odgovorni. Pravice in dolžnosti niso več ločene. Lokalne, državne in mednarodne oblasti potrebujejo svetovno oblast (za nekaj globalnih tem), da bi dobro delale za zadostno in potrebno celovitost (ZPC), prijetno počutje in srečnost človeštva, ne le DBP. Bilderbergi in podobne skupine so onemogočeni, razen če dosegajo ZPC samih sebe in človeštva. Nadaljnje krajšanje delovnega časa, ker tehnološke inovacije odpravljajo vse vrste delovnih mest. Plače, stroški, davki, dobički in cene se manjšajo skladno. ‘Univerzalni temeljni dohodek’ manjša stroške za blaginjo in pritisk na delovna mesta. Nadaljnji razvoj dejavnosti nevladnih organizacij, saj so namenjene za ustvarjalne vsebine (vseh tipov od glasbe itd., športa, gasilcev, vrtičkarjev do preprečevanja bolezni in zasvojenosti itd.), da prosti čas ne bo čas lenobe, ampak ustvarjanja vseh vrst. Družbena odgovornost (DO) ljudi in njihovih organizacij sega preko dobrodelnosti, da poštenost konča zlorabo vpliva vplivnih na njihove sodelavce, poslovne in druge partnerje, širšo družbo (vključno z dobrodelnostjo) in naravnih pogojev za preživetje ljudi. Poštenost vodi k več dobička in koristi kot zloraba, ki povzroča upore od stavk do terorizma in vojn. Nagrajevanje menedžerjev vseh ravni itd. ne temelji več na letnih ali celo četrtletnih izidih, ampak na bolj dolgoročni osnovi; toda preverjanje njihovega dela je nenehno. Življenjski cikel človeških potreb ni le marketinška tema, ampak tudi makroekonomska in družbena ter upošteva spremembe v starostni sestavi potrošnikov, desetletja popolne kakovosti kot osnove konkurenčnosti, rast izobilja in drugo, kar vse vodi k spremembam stvarnih potreb. DO podjetij je vključena v vizijo, poslanstvo, politico, strategijo in dnevno prakso vseh organizacij, da bi merila poslovne odličnosti vključila nove potrebe človeštva na podlagi ZPC. Opredelitev interesov vplivnih ljudi in njihovih organizacij ima širšo, bolj dolgoročno in celovito osnovo, ker jim to pomaga, da bi dosegali več konkurenčnosti, donosnosti in DO ter koristnosti. Država in ves javni sektor je zdaj bistven potrošnik. Mora (1) postati vzor ne-tehnoloških inovacij in (2) kupovati samo od najbolj inovativnih, odličnih in DO dobaviteljev, vse od najdrobnejših izdelkov do znanstvenih dosežkov. Ti dobavitelji zahtevajo enako ravnanje od svojih dobaviteljev, oni tudi. Izobraževalne organizacije, zlasti visokošolske, vključujejo vzgojo za DO in obnašanje po ZPC. Skupni imenovalec ni le rast BDP, ampak prijetno počutje in srečnost vseh, ne le tistih 15%, ki zdaj živijo z več kot 15 USD/dan, razen neustvarjalnih lenuhov. Etika in kult ustvarjalnosti, ne lastništva in lenobe, sta bistvo človeštva in temeljno merilo. Metode ustvarjalnega sodelovanja povsod podpirajo ZPC. Itd. Vse te in podobne značilnosti (v sinergiji) potrebujejo tudi inovacijo informacij, da imajo odločitve in dejanja osnovo v ZPC namesto v enostranski in pristranski podlagi.